Izbran članek:
Raba lesa v Sloveniji
 
Seznam člankov:
[19] [SI-18] [DE-1]
stran: 1 / 2 | skupaj zapisov: 19

[SI] Akcija!! Hrastov sod 440l
[SI] Raba lesa v Sloveniji
[SI] Vzdrževanje lesenih fasad
[SI] Nadstreški, pergole in paviljoni
[SI] Vonj po lesu
[SI] Zašcita lesa pred zimo
[SI] Kako nad madeže, praske, razpoke
[SI] Lesna biomasa
[SI] Stabilen, trden in odporen parket
[SI] Lahko bi bil vecen
Vpisal: Kajote - J.K.
Vir: Večer - kvadrati
Les je odlična surovina za številne uporabne in okrasne predmete, imel pa naj bi tudi zdravilne učinke. Z novimi postopki obdelave strokovnjaki izboljšujejo njegove lastnosti in uvajajo nove možnosti uporabe. Od pohištva, suhe robe ali kuriva prehaja na polje sodobne embalaže, biogoriv, izdelave zelenih kemikalij in še kaj bi se našlo. Ker skladišči CO2, je vse bolj pomembna surovina tudi v luči podnebnih sprememb. Pri nas je lesna industrija doživela vzpon po letu 1945, ko so se ustanavljale tovarne, katerih namen je bil oskrbeti od vojne opustošeno državo s pohištvom, pravi Jasna Hrovatin z visoke šole za dizajn. Takratne razmere so dajale prednost velikoserijski proizvodnji in nizki, pa tudi nadzorovani ceni, tako da za oblikovanje ni bilo prostora. To je prišlo šele kasneje, morda najbolj znamenit primer industrijskega oblikovanja z lesom pa je stol Rex oblikovalca Nika Kralja.

"Novi postopki obdelave za nove lastnostiœ

Razvoj pa ni uvedel le novih izdelkov, ampak tudi nove načine obdelave lesa. Les je mogoče obdelati z encimi, kemikalijami ali temperaturo. S tovrstno tehnologijo se ukvarjajo tudi na biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer so strokovnjaki s katedre za patologijo in zaščito lesa tak postopek tudi patentirali. Kot je pojasnil Milan Šernek z oddelka za lesarstvo biotehniške fakultete, termična obdelava lesa poteka pri temperaturah med 170 in 240 stopinjami Celzija in ob zmanjšanih vrednostih kisika. Pri tem se spremenijo osnovne komponente olesenele celične stene, zato dobi les drugačne lastnosti. Tako obdelan les ima večjo dimenzijsko stabilnost, zmanjša se njegovo vpijanje vode in poveča odpornost proti škodljivcem. Les dobi temnejšo barvo, za pet do deset odstotkov se mu zmanjša masa in za največ 20 odstotkov poslabšajo mehanske lastnosti. Tako obdelan les ni bistveno dražji od surovega, lahko ga lepimo z večino lepil in obdelamo z običajnimi površinskimi premazi. Pri višjih temperaturah lahko les tudi utekočinimo, v proces gredo predvsem ostanki lesa, utekočinjen les pa je uporaben za lepila, premaze in pene.

"Blagodejni učinek na zdravjeœ

Poleg blagodejnih učinkov uporabe lesa na okolje v industriji raziskujejo tudi učinke lesa na zdravje. Raziskava, ki so jo opravili v okviru štajerske lesne mreže in lesnega grozda, je pokazala blagodejne učinke cerovine. Klemen Klemenak je tako povedal, da so otroci, ki so šolske ure preživeli v učilnicah iz cerovine, imeli manjši srčni utrip, bili bolj skoncentrirani in kazali manj agresije kot njihovi vrstniki v razredih iz običajnih gradbenih materialov. Tovrstni les je pri nas precej redek, saj v slovenskih gozdovih prevladujeta smreka in bukev, ki skupaj tvorita skoraj dve tretjini vseh dreves. Gozdovi sicer prekrivajo skoraj 62 odstotkov površine Slovenije in v njih je približno 320 milijonov kubičnih metrov lesa, letni prirast pa je približno 4 kubične metre na prebivalca. Čeprav je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav Evrope, pa druge države ne zaostajajo veliko, saj je z gozdom poraščena približno polovica stare celine.

"Lesna industrija daje kruh trem milijonom delavcevœ

Les je tako podlaga za cvetočo industrijo. Po podatkih iz leta 2009 je bilo v lesni industriji v evropski 27-erici zaposlenih skoraj tri milijone ljudi. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 269 milijard evrov, od tega je skoraj polovica pripadla pohištveni industriji. Pomembno vlogo imajo še izdelava gradbenih elementov s skoraj petino kolača ter žagarstvo, strojna obdelava in impregnacija s 14 odstotki. V Evropi sta najpomembnejši državi Nemčija in Italija, prva ustvari 50, druga pa 45 milijard evrov prometa, ki jima s precejšnjo razliko sledijo Velika Britanija, Španija in Francija s približno 25 milijard evrov vredno proizvodnjo. Slovenska lesna industrija k evropski bilanci prispeva približno 1,8 milijarde evrov.

Dobro je vedeti

Čar lesa za spodbujanje rabe

Ljudje morajo ponovno spoznati vse prednosti rabe lesa, pravijo organizatorji prireditve Čar lesa. Tako so tretjič skupaj stopili Svet za les, oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zveza lesarjev Slovenije, Visoka šola za dizajn in Mestna občina Ljubljana ter v maju pripravili predstavitev različnih možnosti uporabe lesa. Les je ena redkih naravnih surovin Slovenije, ki je zaradi vpliva na zmanjševanje emisij CO2 danes še bolj pomembna. Skoraj dve tretjini Slovenije porašča gozd, pa vendar je trenutna poraba lesa le 0,26 m3 na prebivalca. Organizatorji so prepričani, da bi morali do leta 2020 rabo lesa povečati na 1 m3 na prebivalca, kar pa bomo dosegli le, če se bomo preusmerili v proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Da bi spodbudili pozitiven odnos in interes do te naravne dobrine, so se letos domislili tudi izdelave najdaljše pručke na svetu. Uradno meritev za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov so opravili na odprtju razstave, vsi izdelki pa so bili na ogled v mestni hiši v Ljubljani.

Dobro je vedeti

"Les nas spremlja že od kamene dobeœ

Ljudje so že v davni preteklosti znali izkoristiti prednosti lesa, ki ga v naših krajih ni primanjkovalo. Lastnosti posameznih vrst lesa so, kot kaže, poznali že v kameni dobi. Arheologi so namreč pred nekaj leti v Ljubljanici odkrili več kot 38.000 let staro ost puščice iz tisovine, trdega in trpežnega lesa. Veliko bolj znani uporabniki lesa pa so koliščarji, prebivalci Ljubljanskega barja, ki so gradili majhna lesena prebivališča, postavljena na lesene kole, da jim v domove ne bi vdirala voda. Les pa so uporabljali tudi za izdelavo vozov, kar dokazuje leseno kolo, ki so ga arheologi po naključju odkrili leta 2002 in ga datirali v obdobje med 3350 in 3100 leti pred našim štetjem. Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, povezanih s hrastovimi letvami, kar kaže na precejšnjo spretnost in poznavanje lastnosti lesa med koliščarji. Les so za gradnjo uporabljali še vrsto let, njegova raba se je širila tudi na rituale, izdelavo mask, gospodinjskih predmetov, ne nazadnje pa so iz lesa na Blokah izdelali tudi prve smuči.

Martina Budal
[SI] Napišite članek in nam ga pošljite!
[DE] Ihr Artikel
[IT] Vostro Articolo
Prijava
Izvirnost ansambla je v svojem stilu, saj naše skladbe opevajo pokrajino ob Muri, Prlekijo in življenje ljudi, ki tukaj živijo, posebnost pa so tudi swingovski vložki veselih polk. Narodnozabavni ansambel ŠTRK
Izvirnost ansambla je v svojem stilu, saj naše skladbe opevajo pokrajino ob Muri, Prlekijo in življenje ljudi, ki tukaj živijo, posebnost pa so tudi swingovski vložki veselih polk.

Za izbiro klikni sliko