Izbran članek:
Zašcita lesa pred zimo
 
Seznam člankov:
[19] [SI-18] [DE-1]
stran: 1 / 2 | skupaj zapisov: 18

[SI] Akcija!! Hrastov sod 440l
[SI] Raba lesa v Sloveniji
[SI] Vzdrževanje lesenih fasad
[SI] Nadstreški, pergole in paviljoni
[SI] Vonj po lesu
[SI] Zašcita lesa pred zimo
[SI] Kako nad madeže, praske, razpoke
[SI] Lesna biomasa
[SI] Stabilen, trden in odporen parket
[SI] Lahko bi bil vecen
Vpisal: Kajote - J.K.
Clanek: VECER - Kvadrati

Kako lesu zagotoviti estetsko podobo in dolgo življenjsko dobo

Zašcita lesa pred zimo

Les velja za enega izmed najstarejših gradbenih materialov. Njegova uporaba je vsestranska in zelo priljubljena. Z leseno ograjo si pogosto obdamo domovanje, na vrtu postavimo lopo, v katero skrbno spravljamo razno orodje, lesena polkna nam krasijo okna, fasado dopolnjuje leseni opaž, v toplih dneh pa radi posedimo na leseni klopi, zadovoljni opazujoc svoj pridelek... in še bi lahko naštevali.



Vrtne ute ali paviljoni iz lesa obdržijo lepoto le, ce so skrbno negovani in zašciteni.
Les lahko zdrži vec tisocletij, in kot opozarja strokovnjak" dr. in docent Miha Humar �z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, sploh ni toliko neobstojen, kot se nam zdi na prvi pogled. Za primer navaja skoraj pet tisoc let staro leseno kolo, ki so ga našli na Ljubljanskem barju. "Verjetno so v istem casu izdelali tudi kakšno kamnito ali kovinsko kolo, vendar niso zdržala do danes. Veliko ljudi je prepricanih, da je les netrajen material, po drugi strani pa hitro pozabijo, da tudi beton oziroma jeklo nista vecna. Na to se spomnim vsakic, ko na avtocesti cakam zaradi obnovitvenih del jekleno-betonskih konstrukcij," pravi dr. Humar, ko primerja les z drugimi materiali.

Vzor v gradnji kozolca

Les je naravni material, ki "diha in živi" tudi potem, ko ga posekamo. Še vedno se lahko razteza, krci in škripa kadar hodimo po njem..., in šele ko je suh in obdelan, lahko služi namenu uporabnika.

Sogovornik pojasnjuje, da je življenjska doba lesa kar najbolj odvisna od mesta vgradnje in postopka zašcite. V našem podnebnem pasu ga najbolj ogrožajo glive. Za zašcito lesa pred glivami lahko najvec naredimo že pri nacrtovanju lesenih konstrukcij, kot so vrtne in balkonske ograje, napušci, opaž pod streho... in sicer, moramo poskrbeti, da iz njih voda cim hitreje odtece. Pri tem se držimo pravila "škornji in dežnik". Kar pomeni, da moramo les odmakniti s tal, da preprecimo navlaževanje s tal in ga pokriti s streho. Dober primer takšne gradnje je kozolec. Kozolci, ki so stali na kamnitih podstavkih in bili pokriti z leseno streho, so brez težav zdržali sto in vec let.


Ce si lahko privošcimo, je najbolje, da si vrtno ograjo izdelamo iz hrastovine ali kostanjevine. Za ograjo lahko brez težav uporabimo tudi les smreke, ce smo ga pred tem ustrezno zašcitili.
Smiselno je tudi, da lesene konstrukcije redno pregledujemo. Odstranimo trhle dele in jih zamenjajmo z novimi. Žlebove na strehi ocistimo, s streh odstranimo mah in obrežimo grmovje, ki obrašca lesene ute in s tem omogocimo, da zrak kroži okoli lesenih objektov. Vrtno pohištvo umaknemo v zracne, suhe prostore. Dovolj je, da jih postavimo pod streho in odmaknemo od tal. Pred tem jih s krtaco ocistimo zemlje in necistoc. Nikakor jih ne zavijamo v folijo, saj s tem ustvarimo odlicne razmere za razvoj gliv.

Zašcita lesa pred trohnenjem

Zašcito lesa delimo na dva dela - na površinsko in kemicno. Ce želimo les zašcititi pred trohnenjem, moramo uporabiti kemicno zašcito lesa, s katero dosežemo, da glive in insekti lesa ne morejo vec uporabiti za vir hrane oziroma kot bivališce. Najbolj kakovostno jo izvedejo v industrijskih komorah, kjer les potopijo v zašcitni pripravek in ga izpostavijo visokemu tlaku ter vakuumu. S tem omogocijo, da zašcitni pripravek prepoji lesen izdelek v celoti. V Sloveniji je kar nekaj izvajalcev, ki impregnirajo les tudi manjšim uporabnikom.

Ce se impregnacije lotimo sami, docent svetuje, da je najbolje, da les potapljamo. "Daljši kot je cas potapljanja, bolje je. Proizvajalci priporocajo vsaj dve uri potapljanja. Pred impregnacijo moramo vedeti, kje bomo les uporabili. Pripravkov, ki bi bili namenjeni za vsesplošno zašcito lesa, ni vec na trgu. Za zašcito pokritih ostrešij, kjer ne prihaja do vlaženja, priporocamo uporabo zašcitnih pripravkov na osnovi borovih spojin, za zašcito lesa v stiku z zemljo pa pripravke na osnovi bakrovih spojin. Pri tem velja omeniti, da so izdelki slovenskih proizvajalcev izredno kakovostni in ustrezajo vsem evropskim standardom, cesar za vse tuje proizvode ne moremo vedno trditi."


Pred zimo in dežjem vrtno pohištvo umaknemo v zracne, suhe prostore. Dovolj je, da jih postavimo pod streho in odmaknemo od tal. Pred tem jih s krtaco ocistimo zemlje in necistoc. Nikakor jih ne zavijamo v folijo, saj s tem ustvarimo odlicne razmere za razvoj gliv.
Po impregnaciji lesa moramo pocakati, da se ta dobro veže v les. Cas vezave je odvisen od vrste uporabljenega zašcitnega sredstva in traja od nekaj dni do nekaj tednov. Ta cas moramo zašciten les zašcititi pred padavinami, saj v nasprotnem primeru padavine lahko izperejo aktivne ucinkovine iz lesa in iznicijo naš trud ter po nepotrebnem obremenijo okolje.

Ce je bila kemicna zašcita pravilno izvedena, obnavljanje ni potrebno. Takšen les lahko zdrži v najostrejših razmerah tudi 50 let.

Glive unicujejo les spomladi in jeseni

Po kemicni zašciti lahko les zašcitimo še s površinskim premazom, ki bo poskrbel za estetsko funkcijo lesa ter ga varoval pred UV-žarki, visokimi temperaturami, dežjem, snegom ter drugimi vremenskimi vplivi. Dr. Humar poudarja, da zašcite lesa ni priporocljivo izvajati v prevrocih oziroma prehladnih dneh. Ce je prevroce, se premaz prehitro posuši. V mrazu pa lahko vodotopni pripravki zmrznejo ali se njihova sestava spremeni.

Najprimernejši cas za obnovo površinskih premazov je pomlad. Najbolj razširjeni so lazurni in oljni premazi. V praksi se je izkazalo, da prvi površinski premaz zdrži tudi pet let, odvisno od izpostavljenosti. Na splošno pa obnavljamo premaze na tri do štiri leta. Pri lazurnem premazu je priporocljivo, ce ga obnovimo takoj, ko opazimo, da je barva zacela bledeti. Takrat bo zadostovalo, da s copicem enkrat prevlecemo. Kadar les mocneje vpija lazuro, bomo nanesli dva nanosa ali vec. Ce se odlocimo za oljne premaze in ce se je sloj že odlušcil, ga zbrusimo in premažemo.

"Kakovost obnovljenega premaza je odvisna od kakovosti premaza in od kakovosti izvedenih del. Pogosto na tem mestu velja pregovor: "Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni,"" poudari docent. In dodaja, da nizke temperature same po sebi ne škodijo lesu. Velikokrat povzrocajo poškodbe površinskih premazov. Ti so namrec pri nizkih temperaturah bolj krhki, zato razpokajo in v razpoke vdre voda, ki iz lesa ne more izhlapeti. V teh razpokah se ustvarijo odlicne razmere za razvoj gliv. Pozimi je za razvoj gliv premrzlo, brez težav pa unicujejo les jeseni in spomladi.


Nadvse priporocljivo je, da zašcitimo les s premazi na odprtem prostoru ali poskrbimo za dobro zracenje.

Ko se bomo lotili nanašanja premazov, ne smemo pozabiti na zašcito. "Pri premazovanju roke zašcitimo z rokavicami, oci pa z ocali. Medtem ko je maska priporocljiva, ce za zašcito lesa uporabljamo sredstva na osnovi organskih topil. Ne glede na tip pripravka je maska nujno potrebna, kadar les šcitimo z brizganjem. V vsakem primeru je zaželeno, da opravimo zašcito lesa s premazi na odprtem prostoru ali poskrbimo za dobro zracenje," zakljucuje dr. Miha Humar.

Dobro je vedeti...

Za ograjo hrastovina, za lopo smrekovina

Dr. Miha Humar z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani razlaga, da ima med komercialno pomembnimi lesnimi vrstami v Sloveniji najbolj odporen les robinija. Lesu robinije sledita les hrasta in kostanja, nato macesnovina. Najmanj je odporen les bukovine ali topolovine. Pri uporabi lesa se moramo zavedati, da ni vseeno, ali uporabimo jedrovino (osrednji obarvani del debla) ali beljavo (zunanji svetlejši del debla). Jedrovina je bistveno bolj naravno odporna od beljave. Poleg tega ni vseeno, kje je drevo raslo. Zanimivo je, da obstajajo velike razlike med lesom iglavcem in lesom nekaterih listavcev. Za macesnovino je znacilno, da pocasneje ko raste, bolj naravno odporen les dobimo. Po drugi strani pa je pri hrastovini ravno obratno. Hitreje ko je drevo zraslo, bolj kakovosten les dobimo. Ravno zato sta slavonski hrast in visokogorski macesen najbolj iskana.

"Ce si lahko privošcimo, je najbolje, da si vrtno ograjo izdelamo iz hrastovine ali kostanjevine. Za ograjo lahko brez težav uporabimo tudi les smreke, ce smo jo pred tem ustrezno zašcitili. Za zašito smrekove ograje bi priporocil nekajurno potapljanje smrekovih letev v zašcitne pripravke na bakrovi osnovi. Za vrtno lopo se priporoca tudi smrekovina, ce smo jo pravilno nacrtovali in preprecili zastajanje vode."

Tina Recek
[SI] Napišite članek in nam ga pošljite!
[DE] Ihr Artikel
[IT] Vostro Articolo
Prijava
V ambientu naše turisticne kmetije, s pridihom preteklosti, v kraju kjer sta še tišina in mir doma, kjer nas zjutraj prebuja petelinje petje...

...vas vabimo, da nas obišcete in preizkusite naše dobrote - jedi naših babic in dedkov, kulinariko Prlekije in Pomurja...

... da preizkusite ce podkev še sreco nosi, da obudite spomine, ki vam nekaj pomenijo in da vikende preživite drugace - po domace! Turisticna kmetija: Na koncu vasi - Prlekija
V ambientu naše turisticne kmetije, s pridihom preteklosti, v kraju kjer sta še tišina in mir doma, kjer nas zjutraj prebuja petelinje petje... ...vas vabimo, da nas obišcete in preizkusite naše dobrote - jedi naših babic in dedkov, kulinariko Prlekije in Pomurja... ... da preizkusite ce podkev še sreco nosi, da obudite spomine, ki vam nekaj pomenijo in da vikende preživite drugace - po domace!

Za izbiro klikni sliko