Izbran članek:
Pomlad je cas, da primete v roke kakšen copic...
 
Seznam člankov:
[19] [SI-18] [DE-1]
stran: 2 / 2 | skupaj zapisov: 18

[SI] Pomlad je cas, da primete v roke kakšen copic...
[SI] Vrtno pohištvo za razvajanje na prostem
[SI] VRTNA GARNITURA
[SI] Akcija - KREDENCA
[SI] Prleški sejem po celen Lotmerki 2006
[SI] Kje smo - Zemljevid
[SI] Članek v VESTNIKU
[SI] InfoCENTER
Vpisal: Kajote - J.K.
Clanek: VECER-Kvadrati

Pomlad je cas, da primete v roke kakšen copic...

Zašcita lesa na prostem




"Les je naraven material in je zaradi vremenskih vplivov ter delovanja rastlin in živali podvržen propadanju. Ker je najprimernejši cas za premazovanje na prostem poleg zgodnje jeseni ravno pozna pomlad, smo pripravili pregled zašcite lesa in zbrali nekaj koristnih nasvetov.

V zadnjih nekaj desetletjih je zlasti zaradi onesnaženosti ozracja les že med rastjo slabše kakovosti. Poleg tega so les nekoc sekali zgolj takrat, ko je bilo v njem najmanj drevesnega soka, zaradi cesar je bil izdelek iz njega kakovostnejši, dandanes pa les sekamo vse leto. Ce želimo les cim dlje ohraniti, ga je treba zašcititi pred napadom škodljivcev in pred vremenskimi vplivi. Pred biološkimi škodljivci les zašcitimo z impregnacijami, ki vsebujejo biocide (premazovanju lesa z impregnacijami nekateri pravijo tudi kemijska zašcita lesa), pred abioticnimi vplivi pa s premazi, ki ne vsebujejo biocidov, površino pa šcitijo pred vlago, UV-žarki, mehanskimi poškodbami in ga obarvajo, pojasnjuje" Jana Svoljšak �iz podjetja Belinka Belles, d.o.o.

Zašcita lesa pred zunanjimi vplivi

Najpomembnejši lastnosti v zvezi z zašcito lesa sta njegova naravna odpornost proti biološki razgradnji in sposobnost vpijanja zašcitnega sredstva. Na ti dve lastnosti pa najbolj vpliva gostota lesa. Na splošno velja, da je les majhne gostote slabše odporen proti škodljivim organizmom in mehanskim vplivom od lesa z vecjo gostoto.

Naravno odpornost lesa lahko izboljšamo z zašcitnimi sredstvi; ta napolnijo kanale in pore, ki so živecemu deblu služila za prenos soka. Predvsem moramo biti pozorni pri zašciti lesa, ki bo kasneje izpostavljen vremenskim vplivom ali bo v vlažnem prostoru, opozarja Svoljšakova. Tak les pred napadi škodljivcev vedno preventivno zašcitimo z biocidnimi pripravki oziroma impregnacijami. Les, ki ga impregniramo z biocidnimi pripravki, ni odporen proti UV-žarkom in vremenskim vplivom. Zato ga je vedno treba zašcititi še s premazi, ki bodo dajali zašcito pred vremenskimi vplivi in UV-žarki.


Trajnost elementov je zelo odvisna od vrste lesa, casa secnje in obdelave.
"Kateri so postopki premazovanja in na kaj moramo paziti

"Vsi proizvajalci predpisujejo za svoje izdelke postopke premazovanja v navodilih ali letakih na prodajnih mestih in treba jih je dosledno upoštevati. Pomembno je, da je les pred premazovanjem optimalno pripravljen, kar pomeni, da je cist, suh in primerno obdelan. Pomembni sta tudi temperatura okolja in vlažnost zraka, ki posredno vpliva na vlažnost lesa. Najprimernejši cas za premazovanje na prostem sta pozna pomlad in zgodnja jesen," omenja Zvone Gradišnik iz podjetja Grama, d.o.o. (Sadolin).

Možnosti nanašanja zašcite pri obnovi ali "domaci" prvi zašciti so rahlo omejene. Na voljo imamo copic ali valjcek, saj nekoliko strokovnejši nacini zaradi pomanjkanja ustrezne opreme in znanja obicajno ne pridejo v poštev. Vsekakor priporocamo pri lesenih površinah v zunanjosti kot prvo obdelavo potapljanje - to zlasti velja za lazurne sisteme, saj s tem dosežemo enakomerno prodiranje zašcitnega sredstva v les in ustrezno globinsko zašcito. Zelo pomembna je predpriprava površine, torej ustrezno brušenje (med koncno granulacijo 150 in 180) ter odpraševanje pred lakiranjem, pravi" France Erman �iz podjetja Color, d.d.

"Kako les zašcitimo

Les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom, je treba najprej zašcititi pred napadom škodljivcev. V ta namen izberemo impregnacijo, ki se ne bo spirala z vodo in se bo cim globlje vpila v les. Posebno pozorno in izdatno je treba impregnirati precne (celne) reze lesa, ker les na teh mestih najbolj vpija in najhitreje propada.

Na osušeno impregnacijo nanesemo lazuro ali pokrivno barvo, ki bo les šcitila pred vremenskimi vplivi in UV-žarki ter ga dekorativno obarvala. Pokrivne barve površino lesa popolnoma prekrijejo in zato površini omogocajo zašcito pred UV-žarki. Pri izbiri lazure pa je treba biti pozoren. Izberemo tisto lazuro, ki vsebuje UV-filtre, UV-absorberje in nanofiltre, svetuje Svoljšakova.


Za zunanje, izpostavljene površine lahko posežemo po lazuri ali pokrivni barvi.
"Zakaj je pomembna zašcita pred UV-žarki

Ce je les zašciten z brezbarvnim filmom, UV-žarcenje neovirano prodre skozenj in povzroci poškodbe lesne površine; tak les posivi ali se razlicno obarva, kasneje pa sledi še delna ali popolna unicenost tako zašcitnega filma kakor površine pod njim.

Zašcito lahko dosežemo s tako imenovanimi UV-absorberji, ki fotokemicno vežejo nase ta del soncevega svetlobnega spektra, ali pa s transparentnimi pigmenti, ki odbijajo UV-svetlobo na fizikalen nacin. Seveda obstajajo še drugacni nacini - v zadnjem casu se veliko govori o nanotehnologiji in nanodelcih, pri cemer niti znanost niti ekologija še nista rekli zadnje besede, pravi Erman.

Pogostost premazovanja

Gradišnik razlaga, da je pogostost premazovanja odvisna od:

- vrste lesa (smrekov les moramo premazovati pogosteje od hrastovega ali macesnovega);

- izpostavljenosti lesa (les, ki je izpostavljen spreminjajocim se vremenskim vplivom, moramo pogosteje premazovati);

- izbire zašcitnega premaza;

- pravilnega nacina uporabe zašcitnega premaza;

- pravilne priprave lesa, ki ga bomo premazovali - zagotoviti moramo primerno površino in vlažnost materiala ter ustrezno temperaturo.

Erman dodaja, da je treba lesene površine v zunanjih okoljih, ki so zašcitene s tankoslojnimi lazurnimi sistemi, obnavljati na tri do pet let (odvisno od izpostavljenosti in konstrukcijskih rešitev). Industrijsko zašciteno stavbno pohištvo, ki ima debeloslojno zašcito, pa lahko ob primerni kontroli in vzdrževanju znegovalnim sredstvom, ki ga izvedemo enkrat letno, vzdrži 15 ali celo 20 let.


Kadar je les zelo dotrajan, ga je treba premazati po postopku, ki je predpisan za nov les. Ce je premaz razpokan in se lušci, je najprej potrebno temeljito brušenje.
Katere so prednosti vodnih premazov pred premazi, ki vsebujejo organska topila? Gradišnik pojasnjuje, da so prednosti premazov na vodni osnovi v tem, da nimajo izrazitega vonja, so razmeroma enostavni za uporabo, se hitro sušijo in so okolju prijazni, orodje po premazovanju pa enostavno ocistimo z vodo.

Svoljšakova dodaja, da se v široki potrošnji za zdaj najpogosteje uporabljajo izdelki, ki vsebujejo organska topila. Industrija stavbnega pohištva pa že vrsto let lesene elemente šciti z vodnimi premazi. Letos je zacela veljati evropska VOC-direktiva, ki postavlja mejne vrednosti vsebnosti hlapnih organskih substanc v premazih. Od takrat se je povecala ponudba vodnih premazov, ki na policah že pocasi izrivajo izdelke z organskimi topili. Najvecja prednost izdelkov na vodni osnovi je zagotovo ta, da z njimi znatno prispevamo k ohranitvi okolja. Prav z uporabo okolju prijaznih sredstev in ozavešcanjem ljudi bomo najlaže poskrbeli, da bo naše okolje prijetno tudi za prihajajoce rodove. "

"Ali topilo v lazuri vpliva na kakovost zašcite?

"Pri vseh premazih, tako vodnih kot tistih z organskimi topili, je osnova smola, ki naredi na lesu film in ga skupaj z drugimi komponentami, ki jih lazura vsebuje, šciti. Topila v premazu omogocajo nanašanje premaza na podlago, med sušenjem pa izhlapijo. Zato lahko trdimo, da topilo, ce je premaz pravilno nanesen, ne vpliva na kakovost zašcite," meni Svoljšakova. Gradišnik ob tem pravi, da med premazi na vodni osnovi in premazi s topili v ucinkovitosti zoper škodljive vplive iz okolja naceloma ni bistvenih razlik, vendar so po nekaterih raziskavah





Iz skrinje naših nasvetov


Lesene elemente, ki bodo izpostavljeni vremenskim vplivom, je treba najprej zašcititi pred napadom škodljivcev.
"Pred premazovanjem

Za lesene konstrukcije in objekte moramo najprej izbrati zdrav in primerno suh les, ki je ocišcen lubja in ki ima cim manj grc. Nato poskrbimo za pravilno konstrukcijsko zašcito lesa, kar pomeni naslednje:

* les ne sme biti v neposrednem stiku z zemljo oziroma podlago (uporabimo distancnike);

* horizontalne površine naj bodo zaobljene, da na njih ne bi zastajala voda in sneg;

* površina naj ima cim manj precnih rezov, sicer pa naj bodo ti zašciteni, denimo z zakljucnimi varovalnimi letvami;

* na okna vgradimo odkapnike;

* opažne deske naj bodo položene tako, da voda ne zastaja v utorih...

"Vremenske razmere in barvanje lesa

- Temperatura ozracja naj ne bo nižja od 15 stopinj Celzija (idealna temperatura je 20 do 25 stopinj Celzija);

- relativna zracna vlažnost naj bo pod 80 odstotkov;

- spomladi in jeseni pred premazovanjem pocakamo, da se posuši rosa;

- premazovanje na mocnem soncu se odsvetuje.

"Kako ugotovimo, ali je lazurni premaz na lesu že dotrajan?

Naredimo enostavni test z vodno kapljico. Na površino kanemo kapljico vode, in ce se hitro vpije v les, je premaz treba obnoviti, ce pa kapljica ostane na površju, obnova še ni potrebna. "

"Kje je katera vrsta lesa najbolj trpežna?

V zemlji: macesen, hrast.

V vodi: brest, macesen, hrast, jelša.

Na prostem: hrast, macesen, bor, domaci kostanj, brest, tisa.



"Zanimivo:

Zašcita lesa sega že v case starega Egipta, anticnega Rima in anticne Grcije. Takrat so lesene elemente obžgali, jih impregnirali z olji ali pa jih pred montažo prepojili z morsko vodo. Pred požarom pa so lesene elemente zašcitili z apnom in glino. Clovek je z razvojem kemije naravne sestavine na razlicne nacine predeloval in izboljševal. Pred vec kot 150 leti so za zašcito pred škodljivci uporabili baker oziroma njegove okside in sulfate. Tako so kmalu nastale oljnate barve na osnovi firnežev in kasneje alkidni premazi na osnovi umetnih smol, sledili so eno- in dvokomponentni sistemi zašcite, ki se v zadnjem obdobju znova približujejo naravnim izvirom. Najbolj naravna zašcita lesa je bilo tudi v preteklosti pravilno ravnanje z lesom vse od poseka do vgradnje.

Jasna Marin
[SI] Napišite članek in nam ga pošljite!
[DE] Ihr Artikel
[IT] Vostro Articolo
Prijava
Izvirnost ansambla je v svojem stilu, saj naše skladbe opevajo pokrajino ob Muri, Prlekijo in življenje ljudi, ki tukaj živijo, posebnost pa so tudi swingovski vložki veselih polk. Narodnozabavni ansambel ŠTRK
Izvirnost ansambla je v svojem stilu, saj naše skladbe opevajo pokrajino ob Muri, Prlekijo in življenje ljudi, ki tukaj živijo, posebnost pa so tudi swingovski vložki veselih polk.

Za izbiro klikni sliko